Diagnosticiranje generalizirane anksiozne motnje po DSM-IV-TR

Diagnosticiranje generalizirane anksiozne motnje.

Dejstva o generalizirani anksiozni motnji.


Prepoznavanje simptomov generalizirane anksiozne motnje (GAM) pri sebi ali prijatelju ni dovolj za diagnozo generalizirane anksiozne motnje. Splošni zdravniki, psihiatri in psihologi uporabljajo mednarodno uveljavljene kriterije za diagnosticiranje generalizirane anksiozne motnje. Pomembno je razmisliti ne le o minimalni količini simptomov GAM, za katerimi trpite, pač pa tudi o tem, koliko časa jih že imate, in o možnih drugih duševnih ali fizičnih motnjah, ki bi lahko razložile simptome generalizirane anksioznosti. 60,5 odstotkov ljudi z GAM ima pridruženo motnjo, kot so druga anksiozna motnja, razpoloženjska motnja ali osebnostna motnja [1]. Včasih strokovnjaki namesto GAM podajo drugo diagnozo, saj se njeni simptomi v veliki meri prekrivajo s simptomi drugih motenj, kot je velika depresivna motnja.
 
 
Pri Barends Psychology Practice je diagnosticiranje generalizirane anksiozne motnje možno in za to uporabljamo kriterije DSM-IV-TR. DSM IV je mednarodno uporabljan klasifikacijski sistem in je kratica za Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders (Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj). IV pomeni, da gre za četrto izdajo, TR pa je kratica za Text-Revised, kar pomeni, da je bil priročnik posodobljen.
 
Pojdi na:

 
 

Pri Barends Psychology Practice nudimo (spletno) terapijo za generalizirano anksiozno motnjo. Če se želite naročiti na prvo, brezplačno spletno seanso, nam pišite. (Stroške terapije vam povrne zavarovalnica, če je to vključeno v vaše zdravstveno zavarovanje.)

 
 

Diagnosticiranje generalizirane anksiozne motnje – kriteriji

Po DSM-IV-TR mora posameznik za diagnozo generalizirane anksiozne motnje zadostiti naslednjim kriterijem:

A. Pretirana anksioznost in skrb, ki se pojavljata večino dni vsaj pol leta in sta povezani z nekaj dogodki ali dejavnostmi (npr. uspešnost v službi ali šoli).

B. Težave z nadzorovanjem skrbi.

C. Skrb in anksioznost sta povezani z vsaj tremi od naslednjih simptomov. Nekateri ti simptomi morajo biti prisotni večino dni v preteklih šestih mesecih:

  • Nemirnost ali občutek živčnosti ali napetosti.
  • Zlahka se utrudite.
  • Težave s koncentracijo ali pa imate naenkrat prazno glavo.
  • Razdražljivost.
  • Mišična napetost.
  • Motnja spanja (težave s tem, da bi zaspali ali spali, oziroma nemirno nezadovoljujoče spanje).

 
 
D. Fokusa anksioznosti in skrbi ne moremo razložiti z drugimi duševnimi težavami ali motnjami. Skrb in anksioznost nista povezani s tem, da:

  • bomo imeli panični napad (panična motnja),
  • bomo osramočeni v javnosti (socialna fobija),
  • bomo okuženi (obsesivno-kompulzivna motnja),
  • bomo ločeni od doma ali družine (separacijska anksioznost),
  • se bomo zredili (anorexia nervosa),
  • bomo imeli več fizičnih težav (somatizacijska motnja),
  • bomo resno zboleli (hipohondrija),
  • oziroma nista povezani s posttravmatsko stresno motnjo.

E. Anksioznost, skrb ali fizični simptomi povzročijo klinično pomembno stisko ali prizadetost na družbenih, poklicnih ali drugih pomembnih področjih delovanja.

F. Motnja ni posledica neposrednih fizioloških učinkov substance (npr. zlorabe drog ali zdravil) ali splošnega zdravstvenega stanja (npr. hipertiroidizem) in se ne pojavlja izključno med razpoloženjsko motnjo, psihotično motnjo ali pervazivno razvojno motnjo.
 
 

Literatura

  • [1] Newman, M. G., Przeworski, A., Fisher, A. J., Borkovec, T. D., 2010. Diagnostic comorbidity in adults with generalized anxiety disorder: impact of comorbidity on psychotherapy outcome and impact of psychotherapy on comorbid diagnoses. Behavioural Therapy, 41, 59-72.
  •