Kaj je mizofonija?

Mizofonija.

Mizofonija: kaj lahko storimo v zvezi s tem?

Mizofonija dobesedno pomeni »sovraštvo do zvokov iz okolja«. Ljudje z diagnozo mizofonije sovražijo zvoke. Ne vse, pač pa le določene zvoke. V osnovi lahko postane problematičen vsak zvok, večinoma pa moteči postanejo zvoki iz ozadja (npr. žvečenje, klikanje s kemičnim svinčnikom ipd.). Ko so soočeni s temi zvoki, se prizadeti nanje odzovejo zelo različno: od gnusa in razdražljivosti pa vse do verbalne in fizične agresije [1]. Mizofonija se obravnava in zdravi tako, da se nevtralizira pogojni odziv na določene zvoke. Mizofonija je relativno nova motnja, zato v tem trenutku še ne poznamo dokazano učinkovite metode za njeno obravnavo in zdravljenje. Strokovnjaki aktivno iščejo učinkovito metodo, zaenkrat pa najbolj spodbudne rezultate dajejo EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing) ali v slovenščini »metoda desenzitizacije in ponovne predelave z očesnim gibanjem«, kognitivno-vedenjska terapija in Tinnitusova terapija ponovnega učenja (Tinnitus retraining therapy, TRT). Vendar pa je za dokončno potrditev učinkovitosti teh pristopov potrebnih še nekaj raziskav.

V kolikor pri sebi prepoznavate, da vam mizofonija greni življenje, se obrnite na Barends Psychology Practice. Iščemo prostovoljce, ki trenutno trpijo za motnjo in so pripravljeni sodelovati v brezplačni obravnavi, ki temelji na metodi desenzitizacije in ponovne predelave z očesnim gibanjem (EMDR). V kolikor ste zainteresirani za sodelovanje, nam pišite za več informacij.

 

Mizofonija: kateri so diagnostični kriteriji?

Le malo je znanega o tej novi psihični motnji, zato se strokovnjaki trudijo ugotoviti, kateri so diagnostični kriteriji za mizofonijo. Študija [1] predvideva, da je mizofonija povsem nova psihična motnja, ki pa je ne moremo uvrstiti med motnje razpoloženja, anksiozne motnje, osebnostne motnje ipd. Mizofonija naj bi po ugotovitvah študije zajemala naslednje diagnostične kriterije:

  • (A) občutki odpora in jeze, ki ju vzbudijo specifični zvoki,
  • (B) redki, a potencialno agresivni izbruhi,
  • (C) oseba, ki trpi za motnjo, opaža, da je njeno vedenje pretirano,
  • (D) izogibalno vedenje (izogibanje zvokom, ki povzročajo nelagodje),
  • (E) negativni stres in motnja funkcioniranja v vsakdanjem življenju,
  • (F) odsotnost katere druge motnje, ki bi lahko vplivala na pojavljanje simptomov.

Glede na ugotovitve omenjene študije [1] (majhen vzorec, n=42), naj bi mizofonija nastopila v povprečju okoli 13. leta starosti (v razponu vse od 2. leta do 38. leta starosti). Pri tem so udeleženci poročali o tem, da so bili sprožilni dejavniki vedno zvoki, ki jih je povzročil človek (razen za njihov lastni zvok) [1],[2]. Na drugi strani glasovi živali oz. kateri drugi zvoki niso povzročali posebnih težav. 81% teh pacientov je povedalo, da so zanje sprožilni zvoki glasovi, ki jih ljudje proizvajajo med hranjenjem. 61.3% teh pacientov je poročalo, da so bile njihove težave povezane z zvoki dihanja oz. zvoki, ki jih proizvaja nos. 59.5% pacientov je poročalo, da jih vznemirijo zvoki klikanja kemičnega svinčnika ali tipkovnice [1].
Neka druga študija [3] omenja, da te ljudi lahko vznemirijo tudi zvoki, ki jih proizvajajo stroji (npr. oddaljen zvok letala ali vlaka) in živali. Ugotavljajo še, da se je njihova razdražljivost s specifičnim zvokom najverjetneje razvila v obdobju otroštva oz. mladostništva.

 

Mizofonija: obravnava in zdravljenje

V kolikor mizofonija ostane neobravnavana, lahko le-ta negativno vpliva na delovanje v šoli, v službi, v družini in na področju družabnega življenja. Poleg tega lahko izogibanje določenim zvokom negativno vpliva na posameznikovo zmožnost doseganja zastavljenih ciljev in na uživanje v družabnih situacijah [3].
 
Čeprav v tem trenutku za obravnavo motnje ni na voljo dokazano učinkovitih pristopov, strokovnjaki ocenjujejo, da sta še najbolj učinkoviti metodi kognitivno-vedenjska terapija (VKT) in pa Tinnitova terapija ponovnega učenja (Tinnitus retraining therapy, TRT) [3]. Opozorilo: študije, ki so preizkušale VKT in TRT za lajšanje simptomov mizofonije, so bile omejene v velikosti vzorca, zaradi česar obstaja verjetnost, da je bila učinkovitost pristopov tudi posledica drugih faktorjev in ne zgolj terapije.
 

Mizofonija naj bi bila po ugotovitvah pilotne študije učinkovito obravnavana tudi z metodo desenzitizacije in ponovne predelave z očesnim gibanjem (EMDR). Kljub spodbudnim rezultatom je potrebno te rezultate ponoviti in preveriti, preden lahko oblikujemo dokončne zaključke. To je tudi razlog, da smo se v Barends Psychology Practice odločili aplicirati EMDR pri ljudeh, ki trpijo za to motnjo. V tem trenutku je v teku več raziskav, ki skušajo najti učinkovit pristop za obravnavo motnje. Na tej strani bomo na to temo sproti objavljala aktualne informacije.

 

Literatura: