Kaj je posttravmatska stresna motnja (PTSM)?

Posttravmatska stresna motnja (PTSM)

Posttravmatska stresna motnja (PTSM)

Posttravmatska stresna motnja – PTSM (ang. Post-traumatic stress disorder – PTSD) je duševna motnja, ki v veliki meri in na različne načine vpliva na posameznikovo življenje. Posttravmatska stresna motnja se lahko pojavi po tem, ko posameznik doživi oz. izve za travmatičen dogodek. Kadar je oseba dlje časa izpostavljena socialni ali interpersonalni travmi (travmatičen dogodek, ki se zgodi med dvema človekoma, npr. spolno nasilje, medvrstniško nasilje, ujetništvo, ipd.), govorimo o kompleksni posttravmatski stresni motnji. Žrtvi vzbudi občutke nemoči in izgube nadzora, lahko pa celo spremeni njeno doživljanje sebe. Na tej strani bomo predstavili razlike med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM), kompleksno posttravmatsko stresno motnjo (kompleksna PTSM) in posttravmatskim stresnim sindromom (PTSS).

V Barends Psychology Practice PTSM, kompleksno PTSM in PTSS zdravimo s pomočjo metode desenzitizacije in ponovne predelave z očesnim gibanjem (ang. Eye Movement Desensitization and Reprocessing – EMDR). Če se želite naročiti na prvo, brezplačno terapevtsko seanso, nam pišite. (Stroške terapije vam povrne zavarovalnica, če je to vključeno v vaše zdravstveno zavarovanje.)

 
 
Pojdi na:

 

 

Kaj je posttravmatska stresna motnja (PTSM)?

Man sitting in corner - c-ptsd.

Socialna izolacija.

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) se lahko razvije po tem, ko je bil posameznik izpostavljen enemu ali več travmatičnim dogodkom, kot npr. prometna nesreča, spolno ali fizično nasilje, vojne, medvrstniško nasilje ipd. Za razvoj posttravmatske stresne motnje ni pogoj, da oseba sama doživi dogodek. Dovolj je, da je zgolj priča prometni nesreči, ropu ali zlorabi. Ne razvijejo vsi ljudje, ki doživijo travmatičen dogodek, nujno tudi motnje. Pravzaprav ni redkost, da dve osebi doživita isti dogodek, pri čemer posttravmatsko stresno motnjo razvije samo ena. V človeku, ki razvije posttravmatsko stresno motnjo, to lahko povzroči zmedo in močne občutke sramu. Potrebno se je zavedati, da v resnici ne moremo storiti nič, da bi preprečili razvoj motnje. Strokovnjaki namreč menijo, da gre pri posttravmatski stresni motnjo najverjetneje za to, da ljudje travmatičnega dogodka ne predelajo na ustrezen način. Z drugimi besedami: ni pomembno, kako pogumen in močan je posameznik, prav vsak lahko razvije PTSM.

Posttravmatska stresna motnja se kaže s sledečimi simptomi: nočne more in podoživljanje dogodka v mislih (t.i. »flashback«), izogibanje vsemu, kar spominja na dogodek, čustvena otopelost, povečana tesnoba, pretirana opreznost in težave s spanjem. Pri tem ni nujno, da oseba doživlja vse simptome PTSM.
 
 
Čeprav večina ljudi v svojem življenju doživi en ali več travmatičnih dogodkov, le manjši odstotek razvije motnjo. Pri večini simptomi čez čas izzvenijo, pri nekaterih pa se simptomi lahko poslabšajo. Lahko imajo velik vpliv na sposobnost funkcioniranja posameznika, trajajo pa od nekaj mesecev do nekaj let. Oseba, ki trpi za posttravmatsko stresno motnjo, potrebuje strokovno obravnavo in zdravljenje. V kolikor niste prepričani ali imate posttravmatsko stresno motnjo ali ne, izpolnite anonimen vprašalnik o PTSM in takoj preverite rezultat. V Barends Psychology Practice ponujamo obravnavo PTSM, kompleksne PTSM in PTSS, in sicer tako v živo kot prek spleta.
 
 

Kaj je razlika med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in travmo oz. posttravmatskim stresnim sindromom (PTSS)?

Veliko ljudi je doživelo hude travmatične dogodke (npr. prometna nesreča, vojna, ugrabitev), vendar niso nikoli dosegli kriterijev za diagnozo posttravmatske stresne motnje (PTSM). Obstaja možnost, da so doživeli posttravmastki stresni sindrom (PTSS, včasih se uporablja tudi izraz travma). Simptomi obeh motenj so podobni, zaradi česar ju pogosto zamenjujemo med sabo. Simptomi posttravmatske stresne motnje so: občutek nemira oz. strahu, tresenje rok, povečan srčni utrip, potenje, izogibanje situacijam, ki nas spominjajo na dogodek, nočne more v zvezi z dogodkom in slaba koncentracija.

Razlike med PTSM in PTSS/travmo so:

Simptomi PTSM:

  • Trajajo več kot 1 mesec.
  • So intenzivni.
  • Vplivajo na vsakodnevno funkcioniranje posameznika.

Simptomi PTSS/Travme:

  • Navadno trajajo manj kot 1 mesec.
  • So intenzivni, vendar se po nekaj dneh začnejo umirjati.
  • Ne vplivajo dolgo na vsakodnevno funkcioniranje posameznika.

 

* Za podrobnejši seznam simptomov PTSM preberite: Simptomi PTSM.

Lahko se zgodi, da trpite za PTSS, simptomi pa ne izginejo. V tem primeru je dobro poiskati strokovno pomoč in se pogovoriti o svoji izkušnji. Navadno za napredek zadostuje že nekaj srečanj, včasih pa je potrebnih več srečanj. Bolje se je obrniti na terapevta, kot pa simptome ignorirati, saj se lahko pričnejo slabšati in s tem pomembno vplivati na naše vsakodnevno delovanje.
 
 

Kakšna je razlika med kompleksno posttravmatsko stresno motnjo (kompleksna PTSM) in »običajno« posttravmatsko stresno motnjo (PTSM)?

Čeprav kompleksna PTSM ni uradna diagnoza, je v resnici splošno znana oblika PTSM. Izraz uporabljamo za tiste posameznike, ki so dlje časa doživljali socialno oz. interpersonalno travmo (npr. ujetništvo). Posledica teh izkušenj so lahko občutkih nemoči, izguba občutka kontrole ter spremembe v doživljanju lastne identitete in občutka sebe. Primeri, v katerih ljudje lahko razvijejo kompleksno obliko PTSM, so: spolno nasilje, fizično nasilje, čustveno nasilje, družinsko nasilje, mučenje ipd. Situacije, ki lahko vplivajo na razvoj kompleksne posttravmatske stresne motnje, so npr. koncentracijska taborišča, ugrabitev, zloraba otrok ipd. Dolgo časa trajajoče (medvrstniško) nasilje prav tako lahko vpliva na razvoj kompleksne PTSM. V teh primerih so žrtve dolgo časa razvijale občutek, da ne morejo ubežati situaciji, pri čemer so doživele več kot 1 travmatičen dogodek.

Povedano drugače: posttravmatska stresna motnja se lahko razvije po enem samem dogodku (npr. prometna nesreča), ne moremo pa po enem dogodku razviti kompleksne posttravmatske stresne motnje. Slednjo lahko razvijemo, če smo bil dolgo v travmatizirajoči situaciji, v kateri smo imeli občutek, da ne moremo pobegniti oz. storiti karkoli, da bi se situacija izboljšala. Ker take situacije pogosto trajajo nekaj mesecev ali celo let, lahko vplivajo na spremembo osebnosti žrtve. Ljudje s kompleksno PTSM imajo lahko nenadne izbruhe jeze, se nenehno počutijo žalostne ali imajo samomorilne misli. Včasih lahko pozabijo na travmatičen dogodek, včasih pa ga lahko podoživijo (npr. v drugem odnosu). Pogosto občutijo krivdo, sram, nemoč in nevrednost. Posamezniki, ki trpijo za kompleksno PTSM, imajo pogosto tudi velike težave z zaupanjem drugim ljudem. Lahko imajo težave z intimnostjo, temu pa se lahko pridruži še razvoj preference za socialno in čustveno izolacijo. Spodaj navajamo razlike med posttravmatsko stresno motnjo in kompleksno posttravmatsko stresno motnjo.

Razlike med PTSM in kompleksno PTSM so:

Posttravmatska stresna motnja.

  • Ena ali več travm.
  • Podoživljanje dogodka (ang. »flashbacks«).
  • Nočne more v zvezi s travmo.
  • Izogibanje stvarem, ljudem, krajem, ki spominjajo na travmo.
  • Anksioznost in depresija.
  • Pretirana opreznost, pazljivost.
  • Pretirana boječnost.
  • Disociacija oz. odcepitev od travmatičnih čustev, misli.
Kompleksna posttravmatska stresna motnja.

  • Kronične, nenehno ponavljajoče se travme, ki jim oseba ne more pobegniti.
  • Podoživljanje dogodka (ang. »flashbacks«).
  • Nočne more, kronična nespečnost.
  • Socialna izolacija, izogibanje odnosom.
  • Izrazite spremembe v zmožnosti obvladovanja čustev.
  • Pretirana opreznost, preobremenjenost s storilcem.
  • Hitra čustvena preplavljenost.
  • Fragmentirano dojemanje sebe: nezmožnost združitve vseh svojih spominov, občutkov, zavesti v enotno celoto. Ti ljudje imajo za travmatične dogodke, ki so jih doživeli, lahko občutek, da pripadajo nekomu drugemu (npr. veliko žrtev posilstva je imelo med posilstvom občutek, da lebdijo nas svojim telesom in opazujejo celotno dogajanje). Ljudje večkrat poročajo, da so travmatičen dogodek doživljali, kot bi bile sanje.

 
 
Obe obliki motnje lahko zdravimo, vendar pa za zdravljenje kompleksne PTSM potrebnih več terapevtskih srečanj. Včasih lahko traja tudi več kot 1 leto, da si popolnoma opomoremo. Ravno zato je potrebno v primeru kompleksne PTSM poiskati dobrega terapevta. Ključnega pomena je vzpostavitev zaupnega odnosa med klientom in terapevtom.