Socialna anksiozna motnja / Socialna fobija

Kaj je socialna anksiozna motnja in kakšni so simptomi socialne anksioznosti? Obstaja veliko različnih simptomov in prav vsi so lahko pokazatelj socialne anksiozne motnje. Vendar pa za doseganje kriterijev za diagnozo socialne anksiozne motnje ni dovolj, da imamo en ali dva simptoma socialne anksioznosti s seznama. Po drugi strani se lahko zgodi, da imamo socialno anksioznost, tudi če nimamo vseh simptomov. Potrebno je poudariti, da obstaja pomembna razlika med socialno anksiozno motnjo in sramežljivostjo. Glavna razlika je v tem, da je sramežljivost osebnostna lastnost, sramežljivi ljudje pa navadno ne doživljajo močnih negativnih čustev in misli, ki so sicer značilne za socialno anksioznost.
 
 

Pri Barends Psychology Practice nudimo (spletno) terapijo za socialno anksioznost. Če se želite naročiti na prvo, brezplačno spletno seanso, nam pišite. (Stroške terapije vam povrne zavarovalnica, če je to vključeno v vaše zdravstveno zavarovanje.)

 
 

Pojdi na:

Občutja udobja v socialnih situacijah pri ljudeh variirajo glede na situacijo, posameznikove osebnostne značilnosti in osebne izkušnje. Nekateri simptomi, ki se pojavljajo pri socialni anksioznosti (glej seznam spodaj), so lahko v določenih socialnih situacijah dokaj normalni in pričakovani, posledično pa ne nujno znak socialne anksiozne motnje. Nekateri ljudje so že po naravi bolj družabni, medtem ko so drugi bolj zadržani.
 
 

Simptomi socialne anksioznosti – vedenje in čustva:

Spodaj našteti simptomi morajo motiti vsakodnevno delovanje pri delu, v šoli oz. pri prostočasovnih dejavnostih, da jih lahko karakteriziramo kot simptome socialne anksioznosti. V kolikor ne motijo vsakodnevne rutine in kvalitete življenja, gre najverjetneje za normalna občutja.

• Skrb, da bi se osramotili oz. ponižali pred drugimi.
• Izogibanje situacijam, zaradi katerih bi se lahko znašli v središču pozornosti.
• Strah pred situacijami, v katerih bi lahko bili obsojani.
• Močan strah pred interakcijo in pogovorom z drugimi (saj bi se lahko osramotili).
• Pretirana pozornost oz. usmerjenost nase med običajnimi socialnimi situacijami.
• Močan strah pred fizičnimi simptomi, ki bi za posledico lahko imeli osramotitev: potenje, zardevanje, suha usta ipd.
• Strah pred tem, da bodo drugi opazili, da smo nervozni.
• Zaskrbljenost, da bomo druge užalili.
• Tesnoba pred (strašljivim) dogodkom v prihodnosti.
• Analiziranje lastnega vedenja po koncu socialne situacije, kjer se osredotočamo na negativne stvari pri sebi.
• Med analiziranjem vedenja v socialni situaciji ignoriramo pozitivne vidike in pozornost pretirano usmerjamo na negativne vidike.
• V socialni situaciji pričakujemo najslabše možne posledice.

Opomba: O t.i. izvajalski anksioznosti govorimo, ko posameznik doživlja močan strah oz. anksioznost izključno med javnim nastopom.
 
 

Simptomi socialne anksioznosti – fizični simptomi:

Med socialno anksioznostjo ljudje doživljajo naslednje fizične simptome:

• Pospešeno bitje srca.
• Zardevanje.
• Napetost v mišicah.
• Potenje.
• Vrtoglavica, omotica.
• Zmedenost oz. občutek, kot bi bil ‘izven telesa’.
• Slabost oz. razdražen želodec.
• Driska.
• Tresavica.
• Tresajoč glas.
• Plitko in hitro dihanje.

 
 

Simptomi socialne anksioznosti – izogibanje socialnim situacijam:

Posameznik se lahko izogiba oz. trpi v sledečih situacijah:

• Udeležba na zabavi ali socialnih druženjih.
• Zmenek.
• Vzpostavljanje očesnega stika.
• Prehranjevanje pred drugimi/v javnosti.
• Prihod v prostor, ko so ostali že posedeni.
• Pričetek pogovora / klepetanje.
• Interakcija z neznanci.
• Nepričakovano vprašanje s strani druge osebe.
• Uporaba javnega stranišča.
• Biti opazovan med določeno aktivnostjo.
• Biti v središču pozornosti (govoriti ali nastopati pred drugimi).
• Biti kritiziran, zbadan.

 
 

Varovalna vedenja pri socialni anksioznosti:

Varovalna vedenja lahko ljudem, ki doživljajo socialno anksioznost, pomagajo, da uspešno prestanejo socialne situacije. Varovalna vedenja so navadno zelo učinkovita, vendar pa posamezniki, ki trpijo za socialno anksioznostjo, lahko od njih postanejo pretirano odvisni. Posledično je nivo stresa še izrazitejši, če katero od varovalnih vedenj ni mogoče izvesti. Varovalna vedenja so tako na dolgi rok škodljiva.

Spodaj je seznam najbolj pogostih varovalnih vedenj, ki jih ljudje uporabljajo, ko doživljajo socialno anksioznost.

• Na socialne dogodke oz. druženja s seboj vzamejo prijatelja.
• Sogovorniku postavljajo veliko število vprašanj z namenom, držati pozornost stran od sebe.
• V situaciji si izborijo pozicijo, v kateri ne pritegnejo pozornosti.
• Odvračajo pogled z namenom, da s strani drugih ne bi bili opaženi.
• Nosijo nevtralna oblačila oz. oblačila, ki lahko zakrijejo npr. zardevanje (puliji).
• Telefon imajo ves čas na dosegu roke (tako se lahko, po potrebi, vedno osredotočijo na svoj telefon).
• V socialnih situacijah zavzemajo vloge, ki ne zahtevajo govorjenja (strežejo drugim, fotografirajo).
• Govorijo hitro, brez premora.
• Pretvarjajo se, da jih ne zanima pretirano, kaj se dogaja okoli njih.
• Hodijo s pogledom, uprtim v tla in z rokami v žepih.
• Nenehno preverjajo, če so dostojni, primerni.
• Smeh, z namenom prikriti, da so nervozni.

 
 

Pojdi na: