Kaj je socialna anksioznost oz. socialna anksiozna motnja?

Socialna anksioznost. Social anxiety facts - infographic

Dejstva o socialni anksioznosti – infografika

Socialno anksioznost (včasih uporabljamo tudi izraz socialna fobija) pogosto zmotno zamenjujemo za sramežljivost. Na prvi pogled imata veliko skupnih lastnosti, v resnici pa sta sramežljivost in socialna anksioznost dve popolnoma različni stvari. Sramežljivost je osebnostna poteza in se ne pojavlja nujno v kombinaciji negativnimi čustvi oz. občutji, kot je to značilno za socialno anksioznost oz. za socialno anksiozno motnjo. Čeprav je veliko ljudi s socialno anksiozno motnjo sramežljivih, sramežljivost ni pogoj za diagnozo motnje. Ampak… kaj sploh je socialno anksiozna motnja, če ne prav sramežljivost?

Pri Barends Psychology Practice nudimo (spletno) terapijo za socialno anksioznost. Če se želite naročiti na prvo, brezplačno spletno seanso, nam pišite. (Stroške terapije vam povrne zavarovalnica, če je to vključeno v vaše zdravstveno zavarovanje.)

 
 

Pojdi na:

 
 

Kaj je socialno anksiozna motnja?

Socialna anksiozna motnja (znana tudi kot socialna fobija) je vrsta anksiozne motnje, ki jo določa pretiran in nerazumljiv strah pred socialnimi situacijami. Usmerjenost nase in intenzivna živčnost (anksioznost) sta posledica strahu, da bomo opazovani, kritizirani in obsojani s strani drugih. Nekdo, ki trpi za socialno anksioznostjo, se, navadno, boji, da bo storil napako in se osmešil, osramotil oz. ponižal pred drugimi. Izogibanje socialnim situacijam oz. pomanjkanje socialnih večin lahko ta strah še poveča. Zaradi tega strahu je posameznik negotov vase, ta negotovost pa lahko privede do tega, da dejansko naredi napake oz. doživi neprijeten dogodek. Slabe izkušnje posameznika navadno vodijo v izogibanje socialni situacijam oz. ga le-te navdajajo z izjemnim nelagodjem. Socialno anksiozna motnja negativno vpliva na posameznikov vsakdan. V najslabšem primeru tesnoba sproži panični napad.

Ker se ne zmorejo izogniti vsem socialnim situacijam, osebe, ki trpijo za socialno anksioznostjo, navadno razvijejo varovalna vedenja: v socialno situacijo vabijo prijatelje, imajo telefon na dosegu roke ipd.
 
 

Začaran krog socialne anksioznosti.

 

social anxiety circle

V kolikor socialne anksioznosti ne zdravimo, se lahko razvije socialno anksiozna motnja, ki negativno vpliva na posameznikovo življenje. Težava s socialno anksiozno motnjo je predvsem v izkrivljenem načinu razmišljanja. Posamezniki z motnjo imajo napačna prepričanja o socialnih situacijah in negativnih stališčih drugih do njih. Zaradi teh zmotnih prepričanj je posameznik v socialnih situacijah pogosto pretirano usmerjen nase, to pa lahko vpliva na razvoj (pre)visokih pričakovanj glede svojega vedenja oz. izvedbe neke aktivnosti.

Naj podamo primer:
Anja je stara 36 let in živi v Celju. Pri svojih 16-letih je doživela sramoten dogodek: med kosilom je prijatelj povedal šalo, zaradi katere se je Anja tako močno smejala, da se je populala v hlače. Njeni prijatelji so se norčevali iz nje, glede tega pa so jo zbadali še več let po dogodku.

Zaradi tega dogodka se je Anja začela počutiti nekoliko negotovo: ‘Se bom ponovno polulala v hlače? Imam šibek mehur?’ V socialnih situacijah se je Anja trudila, da se ne bi smejala, saj se je bala, da se bo ponovno polulala. V interakciji s prijatelji je postala tišja in umaknjena. Svojo pozornost je med socialnimi situacijami vse bolj usmerjala nase: ‘vsi me opazujejo’ in vsakič, ko so jo pogledali, je bila prepričana, da govorijo o njej. Zaradi tega je postala v socialnih situacijah še bolj negotova in živčna. Razvila je socialno anksioznost. Pričela se je izogibati socialnim situacijam oz. so ji vsakič povzročale veliko mero nelagodja.

  • Njeno negativno prepričanje o sebi: “Sem dolgočasna in nezanimiva. Če se nasmejim, se polulam v hlače.”
  • Že veliko pred socialno situacijo je zelo živčna in zaskrbljena, kaj vse se lahko zgodi v tej socialni situaciji.
  • Negativne avtomatske misli: “Ne bo se mi uspelo spoprijeti s situacijo. Lulam v hlače, ko se smejim. Ljudje vedo, da sem se populala v hlače.”
  • Fizični simptomi: prične se potiti, grlo pa postane popolnoma suho. Ko zagleda prijatelje oz. znance, zardi v obraz. (Včasih se izogne socialnim situacijam, pri čemer uporabi neprepričljive izgovore.).
  • Med socialnimi situacijami: socialna anksioznost jo nenehno spremlja. Kadarkoli se smeji, skuša smeh takoj ustaviti in želi preveriti, če se je populala v hlače. Poleg tega se boji, da bo ponižana, zaradi česar se izogiba spontanim aktivnostim. Boji se tudi brez zadržkov povedati svoje misli.
  • Fokus usmerjen nase: “Izgledam neumno, potim se. Ker se komaj kdaj smejim, sem dolgočasna.”
  • Naraščanje fizičnih simptomov: potenje, potne roke, zardevanje in tesnoba.
  • Varovalna vedenja: izogiba se očesnemu stiku, izogiba se ljudem oz. se umika iz socialnega kontakta. Pogosto ponuja pijačo, saj tako nihče ne more začeti pogovora z njo. Odhaja na stranišče, da bi se preverila. Na socialne dogodke pogosto vzame prijateljico, saj se tako počuti varneje, občuti pa tudi manj fizičnih simptomov in stresa.
  • Po socialnem dogodku: prične analizirati socialno situacijo in se avtomatično osredotoči na negativne misli.
  • Negativne misli: “Videti sem neumno, nisem se uspela spoprijeti s situacijo. Z nikomer nisem govorila, ljudje pa so zagotovo mislili, da sem dolgočasna. Verjetno so si mislili, da smrdim, saj so me čudno gledali. Prihodnjič bo bolje, da ostanem kar doma.”
    Te negativne misli ojačujejo njena negativna prepričanja o sebi (krog pa se prične od začetka).

 
Anja je obtičala v socialni anksioznosti, pri svojih 36 letih pa ugotavlja, da nima prijateljev in je popolnoma zasedena z delom. Skušala je iti na zmenke, a brez uspeha. Mama ji je svetovala, naj obišče terapevta, vendar se Anja boji iti ven. Čez nekaj mesecev se je vendarle odločila poizkusiti s spletno terapijo.
 
 

Pojdi na: