Izgorelost je naraščajoči problem na ekonomskem in individualnem nivoju. Vsak drugi zdravnik ter 26 do 46,5% zdravnikov intenzivne terapije in zdravnikov diplomantov poroča o visoki ravni izgorelosti [1],[2],[3]. Na Finskem 2.4% ljudi izpolnjuje kriterije za izgorelost [4]. Študij ugotavljajo, da so izgoreli posamezniki manj produktivni na delovnem mestu, pogosteje koristijo bolniške odsotnosti in doživljajo družinske težave oz. težave v medosebnih odnosih [5],[6],[7]. Da bi zmogli preprečiti razvoj izgorelosti, je potrebno razumeti, kateri so najpogostejši vzroki za njen razvoj.

Kako faktorji, kot so delovna preobremenjenost, dolgi delovni urniki, konflikti (služba, delo-družina), organizacijska pravičnost in genetika doprinesejo k razvoju izgorelosti? Ta članek se osredotoča na vzroke, ki so bili raziskani za katere je bilo potrjeno, da doprinašajo k trem podlestvicam izgorelosti: čustvena izčrpanost, depersonalizacija in pomanjkanje delovnega uspeha.

Pri Barends Psychology Practice obravnavamo izgorelost. Kontaktirajte nas za prvo brezplačno terapevtsko seanso.

Vzroki za razvoj izgorelosti – genetika

Genetski faktorji igrajo pomembno vlogo pri simptomih izgorelosti; kar med 30 in 33% simptomov izgorelosti lahko razložimo z genetskimi dejavniki [8],[9]. Na drugi strani lahko z vplivom okoljskih dejavnikov razložimo 67% simptomov [8]. Na podlestvici čustvena izčrpanost lahko z genetskimi dejavniki pri ženskah razložimo 13% simptomov, mdtem ko jih pri moških 30% [10],[11]. To ne pomeni, da bo vsaka oseba, ki ima starša ali sorojenca, ki je doživel izgorelost, prav tako razvila bolezen. Vsekakor pa so ti posamezniki izpostavljeni večjemu tveganju, saj so navadno bolj občutljivi na stresne situacije. Zaradi tega je še posebej pomembno, da znajo postavljati zdrave meje (v povezavi z delom in obremenjenostjo). Seveda ne smemo pozabiti, da genetika ni vse in so pri razvoju težav prav tako, če ne še bolj, pomembni okoljski dejavniki.

Z drugimi besedami: en od potencialnih dejavnikov za razvoj izgorelosti je lahko genetika.

Vzroki za razvoj izgorelosti – okoljski dejavniki

Najpomembnejši faktorji, ki doprinesejo k izgorelosti, so povezani z delom: delovna preobremenjenost [12], nadzor v službi, urnik dela, slabo nagrajevanje oz. prepoznavanje truda, način vodenja. Ob tem ne smemo pozabiti, da osebni in družinski dejavniki, kot npr. večje življenjske spremembe, konflikt delo-družina, prav tako doprinašajo k razvoju težave.

Vzroki za razvoj izgorelosti – delo

• Delovna preobremenjenost: visoka preobremenjenost je povezana s čustveno izčrpanostjo [12],[13],[14],[20], ki lahko posledično vpliva na depersonalizacijo in zmanjšano delovno učinkovitost [12],[13]. Na Kitajskem so, v eni izmed študij, zdravniki, ki so delali več kot 60 ur na teden ali pa so doživeli hudo izgorelost, poročali o večjem številu zdravniških napakah. Med 39,6 in 59,5% zdravnikov je poročalo o tem, da so v zadnjem letu delali take napake [13].
• Urnik dela: dolg delavnik je povezan s splošno izgorelostjo, telesno izčrpanostjo [15],[16],[18] in čustveno izčrpanostjo [14]. V študijah se je čustvena izčrpanost izkazala kot povezana z željo po zmanjšanju ur dela ali z željo po hitrejši upokojitvi. [16]. Zanimivo je, da je zmanjšanje števila ur dela povezano z zmanjšanjem mer izgorelosti, medtem ko je povečanje števila ur dela povezano z zvišanjem teh mer [17].
• Občutek nadzora v delovnem okolju: zajema zmožnost zaposlenega, da vpliva na določene aspekte svojega dela oz. delovnega okolja. Večji občutek nadzora je pozitivno povezan z občutkom lastne uspešnosti ter negativno povezan s čustveno izčrpanostjo[19],[21]. Na drugi strani je manjši občutek nadzora povezan z večjo čustveno izčrpanostjo [19],[20] in z zmanjšanim občutkom lastne uspešnosti [19]. Pomanjkanje nadzora lahko med zaposlenimi vodi tudi v depersonalizacijo [19],[20].

(Reklama. Za več informacij o izgorelosti, nadaljujte z branjem).

• Organizacijska pravičnost: se nanaša na zaupanje, odprtost in do neke mere na podporo vodstva [23]. Zaznava zmanjšanja organizacijske pravičnosti je povezana z izgorelostjo [22], čustveno izčrpanostjo in depersonalizacijo [23]. Osredotočanje na omenjen aspekt dela lahko vpliva na zmanjšanje simptomov [23].
• Konflikt delo-družina: se nanaša na to, koliko delo moti družinsko življenje. Omenjen konflikt ima lahko posledice na splošno duševno blagostanje, zdravje, delovno in zasebno življenje [24]. Konflikt je povezan z izgorelostjo [25], čustveno izčrpanostjo, depersonalizacijo in znižanjem občutka (delovne) uspešnosti [26]. Vsi ti simptomi se lahko v primeru dobre družinske podpore zmanjšajo [25].

Vzroki za razvoj izgorelosti – travmatične izkušnje

Travmatične izkušnje in PTSM (posttravmatska stresna motnja) se močno povezujeta z izgorelostjo [27]. Za 52% ljudi, ki so jih zajeli v študiji in odšli na daljšo bolniško odsotnost zaradi izgorelosti, ocenjujejo, da so imeli PTSM – povezavo so odkrili predvsem med spolnim nadlegovanjem in hudim trpljenjem v preteklosti ter izgorelostjo [27]. Ta odkritja podpirajo tudi druge študije. V eni izmed njih so zaporniki po medosebnem nasilju dosegli visoke rezultate za izgorelost in PTSM [28], v neki drugi študiji pa je bil PTSM povezan s podlestvicama izgorelosti čustvena izčrpanost in depersonalizacija [29].

Vzroki za razvoj izgorelosti – Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD)

Študije ugotavljajo močne povezave med ADHD in izgorelostjo; v omenjeni raziskavi se je za 24% ljudi, ki so bili zaradi izgorelosti na daljši bolniški odsotnosti, ocenilo, da ima zelo verjetno motnjo pozornosti in hiperaktivnosti [27]. ADHD naj bi se še posebej povezoval z eno podlestvico izgorelosti – čustveno izčrpanostjo [27]. Te ugotovitve podpira tudi japonska študija, ki je prišla do zaključka, da lahko simptomi, podobni simptomom ADHD, povečajo tveganje za razvoj izgorelosti med farmacevti [30]. Kljub vsem omenjenim ugotovitvam bo potrebnih še nekaj študij, ki bodo ugotovitve potrdile.

(Reklama. Za več informacij o izgorelosti, nadaljujte z branjem).

Na kratko: glede na strokovno literaturo obstaja nekaj dejavnikov za razvoj izgorelosti, ki jih je potrebno vzeti v obzir. Ne samo, da so simptomi do neke mere lahko pojasnjeni z genetiko, nakazuje se, da bi izgorelost lahko bila tudi posledica PTSM ali nezdravega delovnega okolja, v katerem zaposleni doživlja preobremenjenost, neugoden delavnik, nizek občutek nadzora v zvezi z delom in nizko organizacijsko pravičnost. Nakazuje se tudi povezava med simptomi, podobni tistim pri ADHD, za katere je videti, da lahko povečajo verjetnost razvoja izgorelosti. Potrebnih pa bo še nekaj raziskav, da bodo povezave potrjene.

Vzroki za razvoj izgorelosti – literatura

• [1] Embriaco, N., Azoulay, E., Barrau, K., Kentish, N., Pochard, F., Loundou, A., & Papazian, L. (2007). High level of burnout in intensivists: prevalence and associated factors. American journal of respiratory and critical care medicine, 175, 686-692.
• [2] Willcock, S., Daly, M., Tennant, C., & Allard, B. (2004). Burnout and psychiatric morbidity in new medical graduates.
• [3] Adriaenssens, J., De Gucht, V., & Maes, S. (2015). Determinants and prevalence of burnout in emergency nurses: A systematic review of 25 years of research. International journal of nursing studies, 52, 649-661.
• [4] Ahola, K., Honkonen, T., Isometsä, E., Kalimo, R., Nykyri, E., Aromaa, A., & Lönnqvist, J. (2005). The relationship between job-related burnout and depressive disorders—results from the Finnish Health 2000 Study. Journal of affective disorders, 88, 55-62.
• [5] Schaufeli, W. B., Bakker, A. B., & Van Rhenen, W. (2009). How changes in job demands and resources predict burnout, work engagement, and sickness absenteeism. Journal of Organizational Behavior: The International Journal of Industrial, Occupational and Organizational Psychology and Behavior, 30, 893-917.
• [6] Peterson, U., Demerouti, E., Bergström, G., Åsberg, M., & Nygren, Å. (2008). Work characteristics and sickness absence in burnout and nonburnout groups: A study of Swedish health care workers. International Journal of stress management, 15, 153.
• [7] Nayeri, N. D., Negarandeh, R., Vaismoradi, M., Ahmadi, F., & Faghihzadeh, S. (2009). Burnout and productivity among Iranian nurses. Nursing & health sciences, 11, 263-270.
• [8] Blom, V., Bergström, G., Hallsten, L., Bodin, L., & Svedberg, P. (2012). Genetic susceptibility to burnout in a Swedish twin cohort. European journal of epidemiology, 27, 225-231.
• [9] Mosing, M. A., Butkovic, A., & Ullen, F. (2018). Can flow experiences be protective of work-related depressive symptoms and burnout? A genetically informative approach. Journal of affective disorders, 226, 6-11.

(Reklama. Za več informacij o izgorelosti, nadaljujte z branjem).

• [10] Middeldorp, C. M., Stubbe, J. H., Cath, D. C., & Boomsma, D. I. (2005). Familial clustering in burnout: a twin-family study. Psychological medicine, 35, 113-120.
• [11] Middeldorp, C. M., Cath, D. C., & Boomsma, D. I. (2006). A twin-family study of the association between employment, burnout and anxious depression. Journal of Affective Disorders, 90, 163-169.
• [12] Greenglass, E. R., Burke, R. J., & Fiksenbaum, L. (2001). Workload and burnout in nurses. Journal of community & applied social psychology, 11, 211-215.
• [13] Wen, J., Cheng, Y., Hu, X., Yuan, P., Hao, T., & Shi, Y. (2016). Workload, burnout, and medical mistakes among physicians in China: A cross-sectional study. Bioscience trends, 10, 27-33.
• [14] Van Droogenbroeck, F., Spruyt, B., & Vanroelen, C. (2014). Burnout among senior teachers: Investigating the role of workload and interpersonal relationships at work. Teaching and Teacher Education, 43, 99-109.
• [15] Shirom, A., Nirel, N., & Vinokur, A. D. (2010). Work hours and caseload as predictors of physician burnout: the mediating effects by perceived workload and by autonomy. Applied Psychology, 59, 539-565.
• [16] Grunfeld, E., Whelan, T. J., Zitzelsberger, L., Willan, A. R., Montesanto, B., & Evans, W. K. (2000). Cancer care workers in Ontario: prevalence of burnout, job stress and job satisfaction. Canadian Medical Association Journal, 163, 166-169.
• [17] Martini, S., Arfken, C. L., & Balon, R. (2006). Comparison of burnout among medical residents before and after the implementation of work hours limits. Academic Psychiatry, 30, 352-355.
• [18] İlhan, M. N., Durukan, E., Taner, E., Maral, I., & Bumin, M. A. (2008). Burnout and its correlates among nursing staff: questionnaire survey. Journal of advanced nursing, 61, 100-106.
• [19] Lourel, M., Abdellaoui, S., Chevaleyre, S., Paltrier, M., & Gana, K. (2008). Relationships between psychological job demands, job control and burnout among firefighters. North American Journal of Psychology, 10, 489-496.
• [20] Salanova, M., Peiró, J. M., & Schaufeli, W. B. (2002). Self-efficacy specificity and burnout among information technology workers: An extension of the job demand-control model. European Journal of work and organizational psychology, 11, 1-25.
• [21] Hätinen, M., Kinnunen, U., Pekkonen, M., & Kalimo, R. (2007). Comparing two burnout interventions: Perceived job control mediates decreases in burnout. International Journal of Stress Management, 14, 227.
• [22] Ronen, S., & Mikulincer, M. (2009). Attachment orientations and job burnout: The mediating roles of team cohesion and organizational fairness. Journal of Social and Personal Relationships, 26, 549-567.
• [23] Greco, P., Laschinger, H. K. S., & Wong, C. (2006). Leader empowering behaviours, staff nurse empowerment and work engagement/burnout. Nursing Leadership, , 41-56.
• [24] Allen, T. D., Herst, D. E., Bruck, C. S., & Sutton, M. (2000). Consequences associated with work-to-family conflict: a review and agenda for future research. Journal of occupational health psychology, 5, 278.
• [25] Rupert, P. A., Stevanovic, P., & Hunley, H. A. (2009). Work-family conflict and burnout among practicing psychologists. Professional Psychology: Research and Practice, 40, 54.
• [26] Wang, Y., Chang, Y., Fu, J., & Wang, L. (2012). Work-family conflict and burnout among Chinese female nurses: the mediating effect of psychological capital. BMC public health, 12, 915.
• [27] Brattberg, G. (2006). PTSD and ADHD: underlying factors in many cases of burnout. Stress and Health: Journal of the International Society for the Investigation of Stress, 22, 305-313.
• [28] Boudoukha, A. H., Altintas, E., Rusinek, S., Fantini-Hauwel, C., & Hautekeete, M. (2013). Inmates-to-staff assaults, PTSD and burnout: Profiles of risk and vulnerability. Journal of interpersonal violence, 28, 2332-2350.
• [29] Katsavouni, F., Bebetsos, E., Malliou, P., & Beneka, A. (2015). The relationship between burnout, PTSD symptoms and injuries in firefighters. Occupational medicine, 66, 32-37.
• [30] Higuchi, Y., Inagaki, M., Koyama, T., Kitamura, Y., Sendo, T., Fujimori, M., … & Yamada, N. (2016). A cross-sectional study of psychological distress, burnout, and the associated risk factors in hospital pharmacists in Japan. BMC public health, 16, 534.