Vzroki za razvoj socialne anksioznosti.

vzroki za razvoj socialne anksioznosti

Zanimiva dejstva o socialni anksiozni motnji.

Kateri so tipični vzroki za razvoj socialne anksioznosti? Kaj je tisto, zaradi česar so posamezniki bolj dovzetni za razvoj socialne anksioznosti (socialne anksiozne motnje), oz. kateri so sprožilci za razvoj socialne anskioznosti? Obstajajo različni vzroki za razvoj socialne anksioznosti, vsak pa ima nekoliko drugačen vpliv na razvoj oz. nastop socialne anksioznosti. Različni vzroki, ki vplivajo na razvoj socialne anksioznosti, na posameznike različno vplivajo. To pomeni, da posamezniki ne razvijejo enake oblike socialne anksoznosti, četudi so vzroki za njen razvoj zelo podobni. Na tej strani pišemo o okoljskem vplivu, dednosti in vplivu travmatičnih dogodkov na razvoj socialne anksioznosti. V terapiji je pomembno ugotoviti, kako se je socialna anksioznost začela in ali je socialna anksioznost (ali anksiozne motnje na splošno) prisotna v družini. Od teh podatkov je namreč odvisen potek terapije. Npr. nekdo, ki je socialno anksioznost razvil po travmatičnem dogodku, potrebuje nekoliko drugačen pristop kot pa nekdo, čigar starši trpijo za socialno anksioznostjo (in kar je zelo verjetno vplivalo na klientovo vzgojo).
 
 

Pri Barends Psychology Practice nudimo (spletno) terapijo za socialno anksioznost. Če se želite naročiti na prvo, brezplačno spletno seanso, nam pišite. (Stroške terapije vam povrne zavarovalnica, če je to vključeno v vaše zdravstveno zavarovanje.)

 

 
Pojdi na:


 
 

Kaj povzroča socialno anksioznost?

Točen vzrok za razvoj socialne anksioznozne motnje (socialne fobije) je še vedno neznan, novejše študije pa nakazujejo, da gre za kombinacijo genetike in okolja. Drugi možni vzrok za razvoj socialne anksioznosti bi lahko bili travmatični oz. negativni dogodki v življenju posameznika. Sledi pregled omenjenih dejavnikov.
 
 

Okoljski dejavniki.

  • Eden od možnih vzrokov za razvoj socialne ankisoznosti je lahko to, kako je bil posameznik vzgojen. Kaj mislimo s tem? Način, na katerega je bil posameznik vzgajan s strani svojih staršev oz. skrbnikov, močno vpliva na posameznika. Starši so namreč tisti, ki svoje otroke v največji meri učijo o sebi in svetu. To delajo tako, da otrokom dajejo informacije oz. otrokom s svojim vedenjem predstavljajo zgled. Otroci zelo radi oponašajo svoje starše in najpogosteje (sploh v mlajših letih) sprejmejo vse, kar starši rečejo, kot dejstvo. Če je starš preveč zaščitniški, lahko s svojim vedenjem otroku posreduje informacijo, da je svet tam zunaj nevaren. Kontrolirajoč, zavračujoč ali kritičen starš lahko negativno vpliva na otrokovo samopodobo, s tem pa lahko škodi tudi njihovemu socialnemu razvoju.
  • Kultura lahko igra vlogo pri razvoju socialne anksiozne motnje. Način, na katerega se družba spoprijema s sramežljivostjo in izogibanjem, vpliva na sram, zmožnost oblikovanja odnosov, pridobitev dela ali sledenje izobraževanju. Študija je ugotovila, da v kolikor starši ´sram´ uporabljajo kot disciplinsko strategijo in poudarjajo pomen mnenja drugih ljudi, obstaja pri ameriških otrocih večje tveganje za razvoj socialne anksiozne motnje, medtem ko to ni pokazalo za kitajske ali kitajsko-ameriške otroke. Poleg tega so, v nasprotju z Zahodnimi državami, kitajski otroci bolj sprejeti s strani vrstnikov, če so sramežljivi. In še eno zanimivo odkritje: stopnja socialne anksiozne motnje v Skandinaviji je (malce) višja od stopnje v mediteranskih državah. Možna razlaga bi lahko bila, da imajo kulture na Mediteranu tendenco k preživljanju prostega časa zunaj, zaradi česar so tudi bolj družabni. Na drugi strani Skandinavci to počnejo v precej manjši meri (najverjetneje zaradi vremena).

 
 

Genetski dejavniki.

  • V kolikor ima vaš sorodnik iz prvega kolena (starši, sorojenci, potomci) socialno anksiozno motnjo (socialno fobijo), so možnosti, da boste motnjo imeli tudi vi, 2-3x višja v primerjavi s posamezniki, ki v prvem kolenu nimajo nikogar s socialno fobijo. Za enojajčne dvojčke so možnosti še višje. Verjetnost za razvoj socialne fobije je 30% do 50% večja od povprečja.
  • Eden od genetskih vzrokov za razvoj socialne anksioznosti je lahko: vedenjska inhibicija (znaki inhibitornega, introspektivnega ali boječe narave). Če je vedenjska inhibicija pri dojenčkih v najstništvu in odraslosti še vedno prisotna, potem obstaja večja možnost za razvoj socialne anksiozne motnje. Vedenjska inhibicija je vsaj delno dedna.

Opomba: Težko je trditi, kolikšen del socialne anksioznosti je posledica genetike in kolikšen del posledica vzgoje. Starši s socialno fobijo svoje otroke navadno vzgajajo na drugačen, bolj zaščitniški način kot ostali starši. Kar seveda vpliva na to, kako se otrok razvija.
 
 

Negativne življenjske izkušnje.

  • Vzroki za razvoj socialne anksioznosti lahko ležijo tudi v travmatičnih dogodkih. Doživljanje, pričanje ali celo zgolj slišati o nekem travmatičnem dogodku lahko sproži socialno anksiozno motnjo. Doživetje sramotnega trenutka v šoli ali na rojstnodnevni zabavi lahko negativno vpliva na posameznikovo samozavest in povzroči t.i. učinek snežene kepe: zaradi tega dogodka lahko oseba v določenih situacijah (šola, zabave) postane nekoliko bolj zadržana, kar vpliva na zmanjšano število socialnih interakcij, to pa daje osebi vedeti, da je dolgočasna oz. nevredna pozornosti itd. Taki občutki so lahko uničujoči za samopodobo posameznika, zaradi česar postane oseba še bolj sramežljiva, dokler se nazadnje ne začne izogibati socialnim situacijam.
  • Medvrstniško nasilje ali poniževanje lahko sprožita socialno anksiozno motnjo. Medvrstniško nasilje lahko pripelje do tega, da posameznik postane zelo negotov vase, se izogiba socialnim situacijam oz. ni (več) povabljen na družabne dogodke. To ima prav tako lahko za posledico učinek snežene kepe, ki smo ga že omenili zgoraj.
  • Ostale negativne življenjske izkušnje, ki lahko privedejo do razvoja socialne anksioznosti, so: biti spregledan/ignoriran, izločen, zavrnjen, zaničevan.

 
 
Vzroki za razvoj socialne anksioznosti, kot so kulturni, okoljski in genetski dejavniki ter negativne življenjske izkušnje, lahko pomembno vplivajo na posameznikovo delovanje v socialnih odnosih. V kolikor stanja ne obravnavamo, obstaja velika verjetnost, da socialna anksioznost začne povzročati vse več težav, kot npr. izguba prijateljev, socialna izolacija, težave pri iskanju oz. pri zadržanju dela in drugo.
 

 
Pojdi na: