Zdravljenje generalizirane anksiozne motnje – kakšne so možnosti?

Zdravljenje generalizirane anksiozne motnje.

Dejstva o generalizirani anksiozni motnji.


Generalizirano anksiozno motnjo lahko v grobem zdravimo na tri načine: s psihoterapijo, z zdravili ali s kombinacijo obojega. Pri vsaki od teh možnosti zdravljenja generalizirane anksiozne motnje lahko izberete različne načine zdravljenja. Vendar niso vse možnosti zdravljenja enako učinkovite, saj so nekatere zelo učinkovite na kratek, ne pa tudi na dolgi rok. Nekatere metode ta zdravljenje generalizirane anksiozne motnje pa so manj učinkovite od placeba.
Te možnosti zdravljenja so bile omenjene, ker veljajo za učinkovite, njihovo delovanje pa bo še nadalje obrazloženo. Če v spodnjem seznamu pogrešate kakšno možnost zdravljenja, nam pišite, da vam lahko razložimo, zakaj je ni na seznamu.
 
 
Pojdi na:

 
 

Pri Barends Psychology Practice nudimo (spletno) terapijo za generalizirano anksiozno motnjo. Če se želite naročiti na prvo, brezplačno spletno seanso, nam pišite. (Stroške terapije vam povrne zavarovalnica, če je to vključeno v vaše zdravstveno zavarovanje.)

 
 

Zdravljenje generalizirane anksiozne motnje – terapija.

Terapija za generalizirano anksiozno motnjo (GAM) se osredotoča na zmanjševanje simptomov GAM, kot so (pretirana) zaskrbljenost, strah pred sprejetjem napačne odločitve in nezmožnost, da bi se sprostili. Terapevti uporabljajo raznovrstne tehnike, kot so psihoedukacija, urjenje čustvenih veščin, tehnike reševanja problemov, tehnike sproščanja in postopnega izpostavljanje doživljanju, da zmanjšajo vaše simptome in vas naučijo novih in učinkovitih mehanizmov za spoprijemanje z njimi. Zavedajte se dejstva, da je učinkovitost zdravljenja v veliki meri odvisna od vašega odnosa s terapevtom. Če se ne počutite lagodno s svojim terapevtom, potem poiščite novega, s katerim se boste lažje povezali.

Na voljo so različne vrste terapij za zdravljenje generalizirane anksiozne motnje. To so najučinkovitejše vrste terapij:
 

VEDENJSKO – KOGNITIVNA TERAPIJA

Učinkovitost: Vedenjsko–kognitivna terapija (VKT) je učinkovitejša od placeba oziroma nikakršne terapije. To pomeni, da je VKT učinkovita terapija za zdravljenje generalizirane anksiozne motnje (GAM) [1],[3]. Toda v hudih primerih GAM je VKT bistveno manj učinkovita od placeba. To pomeni, da je v hudih primerih GAM VKT manj učinkovita od podporne skupine ali debatnega krožka o GAM [1].
V kombinaciji s terapijo izpostavljanja je VKT tudi učinkovita pri zdravljenju GAM.
Zdravljenje GAM s VKT je učinkovito na kratek (takoj) in na dolgi rok (ima trajni učinek) ter ljudem preprečuje, da bi po nekaj mesecih ali več ponovno zapadli v motnjo [4].
 
Spletna vedenjsko-kognitivna terapija je lahko učinkovit način zdravljenja generalizirane anksiozne motnje, če jo vodi terapevt. Učinki zdravljenja so še vedno prisotni od enega do treh let po zdravljenju [2].
 

TERAPIJA POSTOPNEGA IZPOSTAVLJANJA

Učinkovitost: Terapija postopnega izpostavljanja je učinkovitejša od placeba ali nikakršne terapije. To pomeni, da je terapija postopnega izpostavljanja učinkovita pri zdravljenju generalizirane anksiozne motnje [3].
 

TERAPIJA SPREJEMANJA IN PREDANOSTI (ACT)

Terapija sprejemanja in predanosti (ACT) je pri zdravljenju GAM učinkovitejša od nikakršnega zdravljenja ali placeba. ACT, terapija postopnega izpostavljanja in VKT so približno enako učinkovite pri zdravljenju GAM [5].
 
 

Zdravljenje generalizirane anksiozne motnje – zdravila.

Učinkovitost: Glede na priljubljene spletne strani (Mayo Clinic, WebMD) so zdravila na recept/zdravila enako učinkovita kot vedenjsko-kognitivna terapija, ACT in terapija postopnega izpostavljanja. Toda učinki kognitivno-vedenjske terapije, ACT in terapije postopnega izpostavljanja trajajo dlje, pri VKT in terapiji postopnega izpostavljanja pa obstaja manj možnosti, da bi ponovno zboleli.
V nedavni študiji (2011) o farmakološkem zdravljenju generalizirane anksiozne motnje so ugotovili, da je lahko farmakološko zdravljenje, denimo s selektivnimi inhibitorji privzema serotonina, inhibitorji ponovnega privzema serotonina in noradrenalina, pregabalinom in kvetiapinom, učinkovito, a je lahko splošni klinični izid za paciente precej skromen [6]. Nekatera zdravila skromno delujejo na kratek rok, druga pa skromno delujejo na dolgi rok. Nekatera zdravila imajo lahko škodljive učinke, če jih jemljemo dolgo časa.
 
 
OPOMBA: Zdravila zmanjšajo simptome anksioznosti in depresije, a vas ne naučijo, kako se spopasti z njimi na dolgi rok.
Psihiatri in splošni zdravniki lahko predpisujejo zdravila za generalizirano anksiozno motnjo. Za zdravljenje GAM običajno predpišejo antidepresive, benzodiazepine in buspiron. Vsako zdravilo na recept ima svoja tveganja, možne stranske učinke in koristi. Nekatera zdravila začnejo učinkovati šele v nekaj tednih, druga pa delujejo takoj. Nekatera zdravila so lahko zasvojljiva (kar pomeni: če jih jemljete predolgo, se bo vaše telo navadilo na določeno količino, zato boste potrebovali več tega zdravila, da bi čutili enak učinek kot prej. Prav tako je zelo težko prenehati jemati to zdravilo, ko ste enkrat odvisni od njega.)
Nekatera zdravila delujejo le, dokler jih jemljete, druga pa delujejo dlje.
Antidepresivi: za informacije o načinu, kako delujejo, preberite kako delujejo antidepresivi?

Benzodiazepini

:
Benzodiazepini imajo sedativni, hipnotični učinek in zmanjšajo občutke anksioznosti. Lahko so zasvojljivi. Okrepijo učinek receptorja GABA-A. Pri zdravljenju GAM se priporoča, da se benzodiazepini uporabljajo od dva do štiri tedne, ker na dolgi rok niso učinkoviti [7]. Benzodiazepini veljajo za drugo izbiro, ko gre za možnosti zdravljenja GAM.
Primeri benzodiazepinov, ki zmanjšajo anksioznost:

  • Oksazepam
  • Diazepam
  • Lorazepam
  • Alprazolam
  • Prazepam
  • Kloradiazepoksid
  • Stranski učinki benzodiazepinov: zaspanost podnevi (to je lahko nevarno med vožnjo avtomobila), amnezija, težave s koncentracijo (težave z učenjem), povečan apetit in pridobivanje teže, dremavost, zamegljen vid, včasih agresija in razburjenje.

    Buspirone

    :
    Buspiron okrepi serotoninske in dopaminske receptorje in ima učinke zmanjševanja anksioznosti in depresije. Buspiron naj bi bil enako učinkovit pri zdravljenju GAM kot benzodiazepini. Buspiron lahko začne delovati šele po nekaj tednih. Ko nehate jemati buspiron, ni nobenih odtegnitvenih znakov (nikoli ne nehajte jemati zdravil na recept, ne da bi se posvetovali s splošnim zdravnikom ali psihiatrom).
    Stranski učinki buspirona: omotičnost, vrtoglavica, glavoboli, zaspanost, prezgodnja ejakulacija, težave s spanjem, živčnost, depresija, jeza, bolečine v prsih, tremor, utrujenost in slabost. Več stranskih učinkov najdete na strani Stranski učinki buspirona.
     
     

    Literatura, uporabljena za to stran:

  • [1] Haby, M.M., Donnelly, M., Corry, J., & Vos, T., 2006. Cognitive behavioural therapy for depression, panic disorder and generalized anxiety disorder: a meta-regression of factors that may predict outcome. Aust N Z J Psychiatry, 40, 9-19.
  • [2] Paxling, B., Almlöv, J., Dahlin, M., Carlbring, P., Breitholtz, E., Eriksson, T., & Andersson, G., 2011. Guided internet-delivered cognitive behavior therapy for generalized anxiety disorder: a randomized controlled trial. Cognitive Behaviour Therapy, 40, 159-173.
  • [3] Norton, P. J. & Price, E. C., 2007. A meta-analytic review of adult cognitive-behavioral
    treatment outcome across the anxiety disorders. J Nerv Ment Dis, 195, 521-531.
  • [4] Baldwin, D. S., et al., 2005. Evidence-based guidelines for the pharmacological treatment of anxiety disorders: recommendations from the British Association for Psychopharmacology. Journal of Psychopharmacology, 19, 567-596.
  • [5] Powers M. B., Zum Vörde Sive Vörding, M. B., Emmelkamp, P. M. G., 2009. Acceptance and commitment therapy: a meta-analytic review. Psychotherapy and psychosomatics, 78, 73-80.
  • [6] Baldwin, D. S., Waldman, S., Allugander, C., 2011. Evidence-based pharmacological treatment of
    generalized anxiety disorder. International Journal of Neuropsychopharmacolog, ??, 1-14.
  • [7] Canadian Psychiatric Association (July 2006). “Clinical practice guidelines. Management of anxiety disorders”. Can J Psychiatry, 51, 51S–55S.
  •