Izgorelost: simptomi in vzroki
Izgorelost se razvije kot posledica dolgotrajnega stresa, zlasti kadar so delovne obremenitve dalj časa visoke, možnosti za počitek in okrevanje pa nezadostne. Posamezniki lahko kljub vse večji izčrpanosti ali čustveni odtujenosti še več mesecev opravljajo svoje vsakodnevne obveznosti. Sčasoma lahko celo običajne naloge zahtevajo precejšen napor.
Izraz izgorelost so v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja sprva uporabljali za opis izčrpanosti zaradi stresa pri zdravstvenih delavcih. Danes je izgorelost prepoznana v številnih poklicih, med drugim v izobraževanju in podjetniškem okolju [1],[2],[3],[4],[7]. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-11) izgorelost opredeljuje kot poklicni pojav, ki nastane zaradi kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga ni bilo mogoče uspešno obvladovati. Zanjo so značilni izčrpanost, povečana duševna odtujenost od dela in zmanjšana poklicna učinkovitost. Izgorelost ni razvrščena kot samostojna zdravstvena motnja. Več o ocenjevanju izgorelosti in njenem razlikovanju od drugih stanj si lahko preberete na naši strani o diagnosticiranju izgorelosti.
Izgorelost vključuje več kot zgolj dolgotrajno utrujenost. Raziskave prepoznavajo štiri ključne razsežnosti izgorelosti: izčrpanost, duševno odtujenost, kognitivne težave in težave s čustvenim odzivanjem. Te težave se običajno razvijajo postopoma, njihova izrazitost pa se lahko med posamezniki precej razlikuje.
Med pogoste simptome izgorelosti spadajo:
- Dolgotrajna telesna ali duševna izčrpanost.
- Težave s koncentracijo ali jasnim razmišljanjem.
- Zmanjšana motivacija in vse večja odtujenost od dela.
- Povečana razdražljivost ali težave z uravnavanjem čustvenih odzivov.
- Negativni občutki do poklicnih obveznosti.
- Zmanjšana produktivnost in težave pri opravljanju znanih nalog.
- Motnje spanja in občutek, da počitek ne prinese zadostnega okrevanja.
Prepoznate katerega od teh simptomov?
Naš brezplačni vprašalnik o izgorelosti ocenjuje štiri razsežnosti izgorelosti: izčrpanost, duševno odtujenost, kognitivne težave in težave s čustvenim odzivanjem. Ugotovite, kateri simptomi so pri vas najbolj izraziti, in prejmite osebni pregled svojih rezultatov.
Izpolnite brezplačni vprašalnik o izgorelosti
Brezplačno ocenjevanje · Osebni rezultati
Izgorelost se pogosto poslabša, kadar posameznik kljub dolgotrajnemu stresu še naprej vztraja pri svojih obveznostih, pri tem pa zanemarja počitek, okrevanje in uravnavanje čustev. To lahko negativno vpliva tudi na medosebne odnose in telesno zdravje [3],[6],[7].
V nekaterih primerih se lahko simptomi kroničnega stresa in čustvene izčrpanosti prekrivajo s simptomi anksioznih motenj, kompleksne posttravmatske stresne motnje (kompleksni PTSM) ali določenih težav, povezanih z osebnostjo, kot je mejna osebnostna motnja (BPD).
Dolgotrajen stres na delovnem mestu je lahko še težje obvladovati, kadar se posameznik sooča tudi s čustveno zahtevnimi okoliščinami, vključno z odnosi z osebami z izrazitimi narcističnimi osebnostnimi potezami.
Se spopadate s temi simptomi?
Če se počutite čustveno izčrpani ali opažate, da si tudi po počitku ne morete več ustrezno opomoči, vam lahko strokovna podpora pomaga bolje razumeti, kaj se dogaja, in poiskati načine za okrevanje.
Preberite tudi
Kaj je izgorelost?
Orodje za ocenjevanje izgorelosti (Burnout Assessment Tool, BAT), ki so ga razvili Schaufeli in sodelavci, opredeljuje štiri ključne razsežnosti izgorelosti [22]:
- Izčrpanost: Dolgotrajna telesna in duševna utrujenost, zaradi katere postajajo vsakodnevne obveznosti vse zahtevnejše. Posameznik se lahko že zjutraj zbudi izčrpan ali pa s težavo zdrži do konca delovnega dne.
- Duševna odtujenost: Vse večja psihološka odtujenost od dela. Posameznik, ki je prej z veseljem opravljal svoje delo, lahko postane ciničen ali se začne vse bolj izogibati sodelovanju s sodelavci in opravljanju delovnih nalog.
- Kognitivne težave: Težave s koncentracijo in pomnjenjem informacij. Znane naloge lahko nenadoma zahtevajo precej več napora, napake pa postanejo pogostejše.
- Težave s čustvenim odzivanjem: Zmanjšana sposobnost uravnavanja čustvenih odzivov. Manjše frustracije lahko sprožijo neobičajno močne odzive, vsakodnevne zahteve pa se lahko zdijo preobremenjujoče. Posamezniki lahko postanejo bolj razdražljivi ali nepotrpežljivi kot prej.
Izrazitost posameznih razsežnosti izgorelosti se lahko precej razlikuje. Nekdo lahko doživlja hudo izčrpanost in težave s koncentracijo, medtem ko njegovo čustveno odzivanje ostaja razmeroma stabilno.
Štiridimenzionalni model pomaga tudi pojasniti, zakaj izgorelost vključuje več kot zgolj občutek utrujenosti. Raziskave povezujejo izgorelost z zmanjšano produktivnostjo in odsotnostjo z dela zaradi bolezni [13],[14],[15],[16].
Starejši modeli izgorelosti so poudarjali tri razsežnosti: čustveno izčrpanost, cinizem in zmanjšano poklicno učinkovitost. Model BAT pa med ključne simptome uvršča tudi kognitivne težave in težave s čustvenim odzivanjem, medtem ko zmanjšana poklicna učinkovitost ni več obravnavana kot ena od temeljnih razsežnosti izgorelosti [22].
Zakaj se izgorelost pri različnih ljudeh kaže različno?
Ljudje, ki se soočajo z izgorelostjo, nimajo nujno enakih simptomov ali istih virov stresa. Nekoga lahko izčrpavajo nenehne zahteve v medosebnih odnosih, drugi pa se spopada s preveliko delovno obremenitvijo, omejeno samostojnostjo pri delu ali odgovornostmi, zaradi katerih mu ostane premalo časa za počitek in okrevanje.
Na odzivanje na dolgotrajne obremenitve lahko vplivajo tudi posameznikove delovne navade. Nekdo, ki težko razočara sodelavce, lahko vedno znova prevzema dodatne odgovornosti. Druga oseba lahko še naprej vlaga energijo v projekte, čeprav so zahteve že zdavnaj postale nerealistične. Takšno vedenje lahko sprva prispeva k poklicnemu uspehu, hkrati pa otežuje prepoznavanje trenutka, ko posameznik presega svoje osebne meje.
Metoda 20–80 Method opisuje pet poklicnih arhetipov, ki temeljijo na razlikah v motivaciji, sprejemanju odločitev in odzivanju na pritisk. Čeprav ti arhetipi niso klinične kategorije izgorelosti, omogočajo raziskovanje, kako lahko določene poklicne težnje prispevajo k dolgotrajnemu stresu.
Vizionar pod pritiskom
Vizionarje motivirajo možnosti, nove ideje in ustvarjanje nečesa smiselnega. Njihovo navdušenje jih lahko spodbuja k zasledovanju ambicioznih ciljev, prevzemanju več projektov hkrati ali nadaljnjemu vlaganju energije v ideje, v katere močno verjamejo.
Ob dolgotrajnih obremenitvah lahko zaradi tega navdušenja težje zmanjšajo svoje obveznosti ali sprejmejo, da projekt zahteva več časa in sredstev, kot so sprva pričakovali. Tveganje ni v njihovi ambicioznosti sami, temveč v nadaljnjem vlaganju napora, ne da bi si zagotovili dovolj možnosti za počitek in okrevanje.
Povezovalec pod pritiskom
Povezovalci pripisujejo velik pomen odnosom, sodelovanju in ohranjanju pozitivnih stikov z drugimi. Zaradi svoje pozornosti do medosebnih potreb so lahko dragoceni sodelavci, zlasti v okoljih, kjer sta pomembna sodelovanje in čustvena občutljivost.
Ob dolgotrajnih obremenitvah se lahko nekateri Povezovalci vedno znova prilagajajo sodelavcem, posredujejo pri nesoglasjih ali prevzemajo dodatne odgovornosti, da ne bi razočarali drugih. Če te obveznosti redno presegajo njihov razpoložljivi čas in energijo, imajo lahko vse manj možnosti za počitek in okrevanje.
Primerjava: vzorci odzivanja na stres pri Vizionarju in Povezovalcu
Naslednji primeri ponazarjajo, kako lahko različne poklicne težnje prispevajo k dolgotrajnemu stresu. Opisujejo možne vedenjske odzive in ne različnih oblik izgorelosti.
| Vzorec | Vizionar | Povezovalec |
|---|---|---|
| Možen vir preobremenjenosti | Zasledovanje ambicioznih ciljev ali hkratno vodenje prevelikega števila projektov | Prevzemanje dodatnih odgovornosti zaradi podpore drugim ali prilagajanja njihovim potrebam |
| Možen način razmišljanja | »Če bom vztrajal, mi bo uspelo.« | »Nikogar nočem razočarati.« |
| Vedenje pod pritiskom | Nadaljnje vlaganje truda kljub vse večjim zahtevam | Prilagajanje drugim kljub omejenemu času in energiji |
| Možno področje za spremembe | Ponovna presoja prevzetih obveznosti, prednostnih nalog in razpoložljivih virov | Ponovna presoja odgovornosti in pričakovanj drugih |
Ti primeri prikazujejo, kako lahko različne poklicne težnje prispevajo k dolgotrajnemu stresu. Vizionar lahko težko zmanjša obseg ambicioznih projektov, medtem ko Povezovalec težje zavrne prošnje drugih. Razumevanje teh vzorcev lahko pomaga prepoznati, katere spremembe bi bile za posameznika najbolj koristne.
Razumite svoj poklicni vzorec odzivanja na stres
Izpolnite brezplačni vprašalnik metode 20–80 in odkrijte, kako vaš poklicni vzorec vpliva na odzivanje na stres in tveganje za izgorelost. Za poglobljeno razumevanje svojih prednosti in dolgoročnega poklicnega razvoja lahko nadaljujete s podrobnim poročilom o analizi poklicnega vzorca.
Kaj povzroča izgorelost?
Izgorelost se ne razvije po enem stresnem tednu ali kratkotrajnem, zahtevnem projektu. Običajno je posledica dolgotrajnega neravnovesja med zahtevami, s katerimi se posameznik sooča, in njegovo sposobnostjo okrevanja po teh obremenitvah. Okrevanje je med drugim odvisno od tega, ali se lahko posameznik miselno odklopi od dela in učinkovito uravnava stres.
Delovna obremenitev je zagotovo pomembna, vendar predstavlja le del celotne slike. Izgorelost se pogosto razvije zaradi medsebojnega vpliva delovnih razmer in posameznikovega odzivanja na pritisk. Ljudje so običajno bolj ranljivi, kadar imajo malo nadzora nad svojim delom ali občutek, da njihov trud ni prepoznan. Tveganje lahko dodatno povečajo osebni vedenjski vzorci. Perfekcionizem ali pretirano prilagajanje drugim lahko na primer otežujeta okrevanje.
Ti vedenjski vzorci pogosto ostanejo neopaženi, ker so sprva pozitivno sprejeti in nagrajeni. Zaposleni, ki vedno privoli v dodatne naloge, lahko več let velja za izjemno predanega sodelavca. Toda iste prednosti, ki prispevajo k uspehu, lahko postanejo vir kronične preobremenjenosti, če posameznik ne zna dovolj prilagodljivo postavljati meja in si zagotoviti ustreznega časa za okrevanje.
Ranljivost lahko povečajo tudi psihološki dejavniki. Kronična anksioznost, nepredelane travmatične izkušnje, dolgotrajni medosebni konflikti ali delo v čustveno zahtevnih okoljih lahko ohranjajo živčni sistem v stanju povečane aktivacije. Zaradi tega postajata telesno in čustveno okrevanje vse težja. Izgorelost je zato povezana tako s količino stresa, ki ga posameznik doživlja, kot tudi z načinom, kako ta stres predeluje in kako se stresni odzivi sčasoma vzdržujejo ali krepijo. Preberite več o vzrokih izgorelosti.
Izgorelost in depresija: kakšne so razlike?
Izgorelost in depresija imata več skupnih simptomov, med drugim utrujenost, težave s koncentracijo, zmanjšano motivacijo, motnje spanja in čustveni umik. Zaradi tega prekrivanja razlikovanje med njima ni vedno preprosto, zlasti kadar so simptomi prisotni že dalj časa [17],[18],[19],[20],[21].
Glavna razlika je manj v samih simptomih in bolj v okoliščinah, v katerih se razvijejo. Izgorelost je povezana predvsem z dolgotrajnim stresom na delovnem mestu ali pri skrbi za druge, nezadostnim okrevanjem in zahtevami, ki vztrajno presegajo posameznikovo sposobnost prilagajanja [7],[17]. Depresija pa širše vpliva na čustveno delovanje in pogosto prizadene skoraj vsa življenjska področja, vključno z odnosi, hobiji in vsakodnevnimi dejavnostmi zunaj dela [17],[20].
| Izgorelost | Depresija |
|---|---|
| Običajno se razvije po dolgotrajnem stresu, povezanem z delom ali skrbjo za druge. | Lahko se razvije ob prisotnosti stresa na delovnem mestu ali brez njega. |
| Simptomi so pogosto najbolj izraziti v okoliščinah, povezanih s kroničnimi obremenitvami. | Simptomi običajno vplivajo na številna življenjska področja, vključno z dejavnostmi, ki so posamezniku prej prinašale zadovoljstvo. |
| Okrevanje se osredotoča na zmanjševanje kroničnega stresa, ponovno vzpostavitev ustreznega počitka in okrevanja ter spreminjanje vzorcev, ki vzdržujejo preobremenjenost. | Obravnava se pogosto širše osredotoča na razpoloženje, mišljenje, vedenje ter psihološke ali biološke dejavnike, ki prispevajo k depresiji. |
Raziskave kažejo, da se huda izgorelost in velika depresivna motnja v precejšnji meri prekrivata. Dolgotrajna izgorelost lahko poveča tveganje za razvoj depresije, če vzroki stresa ostanejo nerazrešeni [18],[19],[21]. Izgorelosti zato ne bi smeli odpraviti z mislijo, da gre »samo za stres«. Zgodnje prepoznavanje simptomov, ustrezno okrevanje in pravočasna strokovna pomoč lahko zmanjšajo tveganje, da bi simptomi postali dolgotrajnejši ali začeli vplivati tudi na druga življenjska področja.
Vpliv izgorelosti na delo in vsakodnevno delovanje
Izgorelost zmanjšuje produktivnost in je povezana z daljšimi obdobji bolniške odsotnosti [13],[14],[15],[16]. Veliko ljudi kljub izgorelosti še naprej opravlja svoje delo, kar lahko vodi v manjšo delovno zavzetost in višje dolgoročne stroške tako za posameznika kot za delodajalca.
Med izgorelostjo so pogoste tudi kognitivne težave, kot so motnje koncentracije in zmanjšana sposobnost obvladovanja stresa. Dolgotrajna aktivacija stresnega odziva lahko prispeva k težavam z uravnavanjem čustev in simptomom, ki se prekrivajo s simptomi anksioznih motenj ali depresije.
Izgorelost vpliva tudi na življenje zunaj delovnega okolja. Razdražljivost in zmanjšana sposobnost okrevanja pogosto vplivata na medosebne odnose in telesno počutje. Nekateri posamezniki se začnejo družbeno umikati ali postanejo čustveno odtujeni, drugi pa se počutijo vse bolj preobremenjene z vsakodnevnimi obveznostmi.
Brez zadostnega okrevanja lahko dolgotrajna izgorelost poveča ranljivost za vztrajnejše psihološke težave. Prepoznavanje zgodnjih simptomov izgorelosti in razvijanje bolj zdravih načinov uravnavanja stresa imata lahko pomembno vlogo pri dolgoročnem okrevanju.
Kako poteka obravnava izgorelosti?
Okrevanje po izgorelosti običajno zahteva več kot le krajši odmor. Učinkovita obravnava pogosto vključuje zmanjševanje izpostavljenosti kroničnemu stresu in spreminjanje vedenjskih vzorcev, ki so prispevali k preobremenjenosti.
Psihološka obravnava lahko posamezniku pomaga razumeti, kako perfekcionizem ali čustveni stres prispevata k dolgotrajni izčrpanosti. Okrevanje se pogosto osredotoča na uravnavanje stresnega odziva živčnega sistema in ponovno vzpostavljanje vzdržnih vsakodnevnih navad.
V nekaterih primerih sta lahko potrebna tudi začasno zmanjšanje delovne obremenitve ali prilagoditev delovnih pogojev. Preberite več o obravnavi izgorelosti in okrevanju.
Ali lahko poslovni coaching pomaga preprečevati izgorelost?
Poslovni coaching je lahko koristen za posameznike, ki začenjajo doživljati kronični stres ali opažajo nekoristne delovne vzorce. Z boljšim določanjem prednostnih nalog in izboljšanjem navad, povezanih s počitkom in okrevanjem, lahko coaching pomaga zmanjšati nekatere dejavnike, ki prispevajo k izgorelosti.
Kljub temu coaching ne more nadomestiti psihološke obravnave. Če izčrpanost postane dolgotrajna ali začnejo simptomi vplivati na delo in vsakodnevno življenje, je običajno primernejša celovitejša obravnava izgorelosti.
Strokovnjakom, ki želijo bolje razumeti, kako njihov način dela vpliva na stres, metoda 20–80 Method omogoča vpogled v vedenjske vzorce, ki lahko prispevajo k preobremenjenosti in tveganju za izgorelost.
Potrebujete pomoč pri izgorelosti?
Če se že soočate z izgorelostjo ali opažate prve opozorilne znake, vam lahko strokovno svetovanje pomaga bolje razumeti vaše vzorce odzivanja na stres in narediti prve korake k okrevanju.
O avtorju
Članek je napisal in strokovno pregledal psiholog Niels Barends, magister psihologije.
Niels Barends, magister psihologije, je psiholog in ustanovitelj metode 20–80 Method. Že več kot desetletje dela z mednarodnimi strankami in tujci, ki živijo v tujini. Ima bogate izkušnje z obravnavo kroničnega stresa, čustvene izčrpanosti, psiholoških težav, povezanih z delom, in posameznikov, ki se soočajo z izgorelostjo.
Pri svojem kliničnem delu se osredotoča na pomoč posameznikom pri boljšem razumevanju njihovih vzorcev odzivanja na stres in razvijanju bolj zdravih načinov delovanja pod pritiskom.
Pogosta vprašanja o izgorelosti
Spodaj najdete odgovore na najpogostejša vprašanja o simptomih, vzrokih, obravnavi in okrevanju po izgorelosti.
Kaj je izgorelost?
Izgorelost je stanje, povezano s stresom, ki se razvije zaradi dolgotrajne izpostavljenosti čustvenim, kognitivnim ali delovnim obremenitvam brez zadostnega okrevanja. Zanjo so značilni izčrpanost, čustvena odtujenost in težave pri obvladovanju vsakodnevnih zahtev.
Kateri so prvi znaki izgorelosti?
Zgodnji znaki pogosto vključujejo dolgotrajno utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, zmanjšano motivacijo, motnje spanja in občutek duševne preobremenjenosti tudi po počitku. Veliko ljudi kljub tem opozorilnim znakom še naprej presega svoje zmogljivosti, zaradi česar lahko simptomi postanejo izrazitejši.
Ali je izgorelost enaka depresiji?
Ne. Izgorelost je povezana predvsem z dolgotrajnim stresom in nezadostnim okrevanjem, medtem ko depresija širše vpliva na razpoloženje in motivacijo na različnih življenjskih področjih. Čeprav gre za različni stanji, se lahko simptomi hude izgorelosti in depresije precej prekrivajo, zato je pomembna strokovna ocena.
Ali lahko izgorelost povzroči anksioznost?
Da. Kronični stres in dolgotrajna preobremenjenost lahko prispevata k simptomom, ki so pogosti tudi pri anksioznih motnjah, vključno s pretirano zaskrbljenostjo, napetostjo, razdražljivostjo, težavami s spanjem in povečano občutljivostjo na stres.
Kako dolgo traja okrevanje po izgorelosti?
Trajanje okrevanja se razlikuje od posameznika do posameznika. Pri blažji izgorelosti se lahko stanje izboljša v nekaj tednih ali mesecih, medtem ko okrevanje po hujši izgorelosti pogosto traja precej dlje. Običajno je odvisno od zmanjšanja stresa, ponovne vzpostavitve sposobnosti okrevanja in spreminjanja vzorcev, ki so prispevali k razvoju izgorelosti.
Ali lahko med izgorelostjo še naprej delamo?
Nekateri ljudje kljub izgorelosti nadaljujejo z delom, vendar lahko vztrajna preobremenjenost poslabša simptome in upočasni okrevanje. Zmanjšana koncentracija, čustvena izčrpanost in kronična utrujenost lahko vse bolj otežujejo učinkovito opravljanje dela. V hujših primerih sta lahko potrebna začasno zmanjšanje delovne obremenitve ali bolniška odsotnost.
Kaj povzroča izgorelost?
Izgorelost se običajno razvije zaradi kombinacije kroničnega stresa, prevelike delovne obremenitve, perfekcionizma, težav pri postavljanju meja, čustvenih zahtev in nezadostnega okrevanja. Pogosto odraža dolgotrajno neravnovesje med zahtevami, s katerimi se posameznik sooča, in njegovo sposobnostjo okrevanja. Preberite več o vzrokih izgorelosti.
Ali lahko psihološka obravnava pomaga pri izgorelosti?
Da. Psihološka obravnava lahko posameznikom pomaga razumeti psihološke in vedenjske vzorce, ki prispevajo k izgorelosti, ter razviti bolj zdrave načine uravnavanja stresa, postavljanja meja in okrevanja. Preberite več o obravnavi izgorelosti in okrevanju.
Ali je izgorelost uradno priznana kot zdravstvena motnja?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izgorelost priznava kot poklicni pojav, ki nastane zaradi kroničnega stresa na delovnem mestu, ki ga ni bilo mogoče uspešno obvladovati. Izgorelost ni razvrščena kot samostojna zdravstvena motnja. Diagnostična merila in pristopi k obravnavi se lahko med državami in zdravstvenimi sistemi razlikujejo.
Ali lahko izgorelost vpliva na partnerske odnose in družinsko življenje?
Da. Izgorelost pogosto zmanjša čustveno razpoložljivost, potrpežljivost, sposobnost obvladovanja stresa in kakovost komunikacije. Partnerji in družinski člani lahko opazijo večjo razdražljivost, umikanje iz odnosov ali čustveno oddaljenost. Zaradi tega lahko odnosi postanejo zahtevnejši prav v obdobju, ko posameznik najbolj potrebuje podporo.
Literatura
- [1] Embriaco, N., Azoulay, E., Barrau, K., Kentish, N., Pochard, F., Loundou, A., & Papazian, L. (2007). High level of burn out in intensivists: prevalence and associated factors. American journal of respiratory and critical care medicine, 175, 686-692.
- [2] Vercambre, M. N., Brosselin, P., Gilbert, F., Nerrière, E., & Kovess-Masféty, V. (2009). Individual and contextual covariates of burn out: a cross-sectional nationwide study of French teachers. BMC Public Health, 9, 333.
- [3] Khattak, J. K., Khan, M. A., Haq, A. U., Arif, M., & Minhas, A. A. (2011). Occupational stress and burnout in Pakistan’s banking sector. African Journal of Business Management, 5, 810-817.
- [4] Jamal, M. (2007). Burn out and self‐employment: a cross‐cultural empirical study. Stress and Health, 23, 249-256.
- [5] INTeReSTS, D. O. (2015). Burn out in physicians. JR Coll Physicians Edinb, 45, 104-107.
- [6] Leiter, M. P. (2005). Perception of risk: An organizational model of occupational risk, burnout, and physical symptoms. Anxiety, Stress & Coping, 18, 131-144.
- [7] Schaufeli, W. B., & Maslach, C. (2017). Historical and conceptual development of burnout. In Professional burnout. Routledge.
- [13] Toppinen-Tanner, S., Ojajärvi, A., Väänaänen, A., Kalimo, R., & Jäppinen, P. (2005). Burn-out as a predictor of medically certified sick-leave absences and their diagnosed causes. Behavioral Medicine, 31, 18-32.
- [14] Schaufeli, W. B., Bakker, A. B., & Van Rhenen, W. (2009). How changes in job demands and resources predict burn out, work engagement, and sickness absenteeism. Journal of Organizational Behavior, 30, 893-917.
- [15] Peterson, U., Demerouti, E., Bergström, G., Åsberg, M., & Nygren, Å. (2008). Work characteristics and sickness absence in burn out and nonburnout groups. International Journal of Stress Management, 15, 153.
- [16] Nayeri, N. D., Negarandeh, R., Vaismoradi, M., Ahmadi, F., & Faghihzadeh, S. (2009). Burn out and productivity among Iranian nurses. Nursing & Health Sciences, 11, 263-270.
- [17] Brenninkmeyer, V., Van Yperen, N. W., & Buunk, B. P. (2001). Burn out and depression are not identical twins. Personality and Individual Differences, 30, 873-880.
- [18] Ahola, K., Honkonen, T., Isometsä, E., Kalimo, R., Nykyri, E., Aromaa, A., & Lönnqvist, J. (2005). The relationship between job-related burnout and depressive disorders. Journal of Affective Disorders, 88, 55-62.
- [19] Hakanen, J. J., & Schaufeli, W. B. (2012). Do burn out and work engagement predict depressive symptoms and life satisfaction? Journal of Affective Disorders, 141, 415-424.
- [20] Bakker, A. B., Schaufeli, W. B., Demerouti, E., Janssen, P. P., Van Der Hulst, R., & Brouwer, J. (2000). Using equity theory to examine the difference between burnout and depression.
- [21] Wurm, W., Vogel, K., Holl, A., Ebner, C., Bayer, D., Mörkl, S., … & Hofmann, P. (2016). Depression-burnout overlap in physicians. PloS One, 11.
- [22] Schaufeli, W. B., Desart, S., & De Witte, H. (2020). Burnout Assessment Tool (BAT)—Development, Validity, and Reliability. International Journal of Environmental Research and Public Health, 17(24), 9495. https://doi.org/10.3390/ijerph17249495.