Kaj je izgorelost?

V začetku 70-ih let se je z besedo izgorelost opisovalo posledice, s katerimi so se spoprijemali delavci na področju zdravstva, ki so bili izpostavljeni hudemu stresu in se soočali s težavami pri spoprijemanju z njim. Danes vemo, da lahko vsi doživijo izgorelost; od učiteljev, bančnikov, samozaposlenih, pa vse do managerjev [1],[2],[3],[4].
Ko nekdo daljše časovno obdobje doživlja veliko raven stresa oz. je pod velikim pritiskom, pri tem pa se ni zmožen učinkovito čustveno in fizično spočiti, lahko počasi drsi v izgorelost. Izgoreli posamezniki pogosto poročajo o občutkih izčrpanosti, težavah s koncentracijo, spominom, pomanjkanju empatije, motivacije in ustvarjalnosti. Prav tako pogosteje od zdravih posameznikov poročajo o občutkih cinizma in iritabilnosti. Pogosteje so tudi na bolniški odsotnosti. Doživetje travmatičnega ali izjemno stresnega dogodka lahko pospeši pot do izgorelosti, saj se je takrat težje osredotočati na to, kar potrebujemo. V kolikor ignoriramo lastne potrebe, kot so zdrava prehrana, počitek, rekreacija in socialna interakcija, se precej težje osredotočamo na pozitivne stvari in uživamo življenje. Na drugi strani pa lahko zaradi ignoriranja lastnih potreb in želja doživljamo več nezadovoljstva, iritabilnosti, izbruhov jeze, težav na področju spolnosti ipd. [3],[6],[7].

Pri Barends Psychology Practice obravnavamo izgorelost. Kontaktirajte nas za prvo brezplačno terapevtsko seanso.

Pojdi na:

Podlestvice izgorelosti

Raziskovalci so identificirali 3 podlestvice izgorelosti: čustvena izčrpanost, depersonalizacija in delovna učinkovitost [5]. Ni potrebno, da ljudje, ki se spoprijemajo z izgorelostjo, visok rezultat dosežejo na vseh treh podlestvicah, vendar pa višji skupen rezultat nakazuje na večje število in na resnejše simptome izgorelosti. Med študenti stomatologije na univerzah v Manchestru, Belfastu, Helsinkih, Amsterdamu in Corku jih je 39% poročalo o čustveni izčrpanosti, 22% o depersonalizaciji in 41% o poslabšanju delovnih (študijskih) dosežkov [8]. Spodaj si lahko preberete podrobnejši opis teh podlestvic:

• Čustvena izčrpanost: ljudje, ki dosežejo visok rezultat na tej podlestvici, poročajo o tem, da se počutijo izjemno utrujeni, izžeti in žalostni. Opažajo, da jim primanjkuje energije, saj se ne zmorejo dovolj spočiti in jih “napolniti”.
• Depersonalizacija: posamezniki, ki dosežejo visoke rezultate na tej lestvici, imajo popačeno in oškodovano sliko o sebi, drugih in svetu. Ta se pogosto kaže kot pomanjkanje čustvovanja, upad motivacije ali občutki izolacije [8],[9],[10].
• Zmanjšana delovna učinkovitost: ljudje, ki dosežejo visok rezultat na omenjeni podlestvici, poročajo o težavah s koncentracijo, o tem, da se težko osredotočajo na nalogo in pri njej vztrajajo in imajo do zadolžitev (povezanih z delom) negative odnos. Poročajo tudi o ravnodušju ter upadu ustvarjalnosti.

(Reklama. Za več informacij prosim nadaljujte z branjem.)

Ženske v povprečju dosežejo višje rezultate na podlestvicah čustvena izčrpanost in delovna učinkovitost, medtem ko moški dosegajo višje rezultate na lestvici depersonalizacija [11]. Depersonalizacija – občutek da se nekaj ne dogaja nam oz. kot da bi se opazovali z razdalje – pomaga zmanjšati stres, medtem ko delovna (ne)učinkovitost stres poveča [12]. Slednje je še posebej razvidno na akademskem področju, kjer veliko posameznikov z doktoratom doživlja simptome izgorelosti. Tu lahko preberete več o tem. Z drugimi besedami: videti je, kot da pomanjkanje empatije, zmanjšana motivacija in negativen odnos do delovnih nalog zmanjšujejo nivo stresa, žal pa ti mehanizmi spoprijemanja niso dovolj, da bi se izgorelosti znebili.

Izgorelost in depresija

Med izgorelostjo in depresijo lahko zaznamo nekaj podobnosti, predvsem v obliki prekrivajočih se simptomov: izguba koncentracije, težave s spanjem, pozabljivost, občutek utrujenosti, izčrpanosti. Vseeno pa obstaja tudi precej razlik med posamezniki, ki trpijo za simptomi izgorelosti ali depresije. Tako depresivni posamezniki za razliko od izgorelih, pogosteje poročajo o znižanem občutku lastne superiornosti in o izgubi statusa[17]. Posamezniki, ki trpijo za hudo obliko izgorelosti, na drugi strani pogosteje izpolnjujejo kriterije za Veliko depresivno motnjo (87.5%), kot pa obratno (26.2%). Tor nakazuje na možnost, da izgorelost lahko vodi v depresijo [18],[19],[20],[21]. Prav tako depresijo povezujemo s pomanjkanjem vzajemnosti v zasebnem življenju, medtem ko izgoreli posamezniki pomanjkanje vzajemnosti doživljajo v službi, ne pa (nujno) v privatnem življenju [20].

Izgorelost – bolniška odsotnost

Izgorelost zmanjšuje produktivnost [16], vodi posameznike do tega, da so prisiljeni vzeti daljše bolniške odsotnosti z dela [14],[15] in tudi sicer povečujejo tveganje za absentizem zaradi psihičnih ali vedenjskih motenj in fizičnih stanj [13],[14]. Pomembno je vedeti, da je več izgorelih posameznikov prisotnih na delu četudi so izčrpni in izgoreli [15], na podlagi česar lahko sklepamo, da bi prave številke bolniških odsotnosti morale biti še višje. Imeti v službi osebo, ki je izgorela, je za podjetje izjemno drago, saj so manj produktivne, delajo več (kognitivnih) napak ter so manj motivirane in zavzete.

(Reklama. Za več informacij prosim nadaljujte z branjem.)

Izgorelost – literatura

• [1] Embriaco, N., Azoulay, E., Barrau, K., Kentish, N., Pochard, F., Loundou, A., & Papazian, L. (2007). High level of burnout in intensivists: prevalence and associated factors. American journal of respiratory and critical care medicine, 175, 686-692.
• [2] Vercambre, M. N., Brosselin, P., Gilbert, F., Nerrière, E., & Kovess-Masféty, V. (2009). Individual and contextual covariates of burnout: a cross-sectional nationwide study of French teachers. BMC Public Health, 9(1), 333.
• [3] Khattak, J. K., Khan, M. A., Haq, A. U., Arif, M., & Minhas, A. A. (2011). Occupational stress and burnout in Pakistans banking sector. African Journal of Business Management, 5, 810-817.
• [4] Jamal, M. (2007). Burn-out and self‐employment: a cross‐cultural empirical study. Stress and Health: Journal of the International Society for the Investigation of Stress, 23, 249-256.
• [5] INTeReSTS, D. O. (2015). Burnout in physicians. JR Coll Physicians Edinb, 45, 104-7.
• [6] Leiter, M. P. (2005). Perception of risk: An organizational model of occupational risk, burn-out, and physical symptoms. Anxiety, Stress & Coping, 18, 131-144.
• [7] Schaufeli, W. B., & Maslach, C. (2017). Historical and conceptual development of burn-out. In Professional burnout (pp. 1-16). Routledge.
• [8] Gorter, R., Freeman, R., Hammen, S., Murtomaa, H., Blinkhorn, A., & Humphris G. (2008). Psychological stress and health in undergraduate dental students: fifth year outcomes compared with first year baseline results from five European dental schools. Eur J Dent Educ., 12, 61–68.
• [9] Michal, M., Sann, U., Niebecker, M., Lazanowsky, C., Kernhof, K., Aurich, S., … & Berrios, G. E. (2004). Die Erfassung des Depersonalisations-Derealisations-Syndroms mit der Deutschen Version der Cambridge Depersonalisation Scale (CDS). PPmP-Psychotherapie· Psychosomatik· Medizinische Psychologie, 54, 367-374.
• [10] Eckhardt-Henn, A. (2004). Dissoziative Störungen des Bewusstseins. Psychotherapeut, 49, 55-66.
• [11] Vercambre, M. N., Brosselin, P., Gilbert, F., Nerrière, E., & Kovess-Masféty, V. (2009). Individual and contextual covariates of burnout: a cross-sectional nationwide study of French teachers. BMC Public Health, 9, 333.
• [12] McManus, I. C., Winder, B. C., & Gordon, D. (2002). The causal links between stress and burnout in a longitudinal study of UK doctors. The Lancet, 359, 2089-2090.
• [13] Toppinen-Tanner, S., Ojajärvi, A., Väänaänen, A., Kalimo, R., & Jäppinen, P. (2005). Burnout as a predictor of medically certified sick-leave absences and their diagnosed causes. Behavioral medicine, 31, 18-32.
• [14] Schaufeli, W. B., Bakker, A. B., & Van Rhenen, W. (2009). How changes in job demands and resources predict burnout, work engagement, and sickness absenteeism. Journal of Organizational Behavior: The International Journal of Industrial, Occupational and Organizational Psychology and Behavior, 30, 893-917.
• [15] Peterson, U., Demerouti, E., Bergström, G., Åsberg, M., & Nygren, Å. (2008). Work characteristics and sickness absence in burnout and nonburnout groups: A study of Swedish health care workers. International Journal of stress management, 15, 153.
• [16] Nayeri, N. D., Negarandeh, R., Vaismoradi, M., Ahmadi, F., & Faghihzadeh, S. (2009). Burnout and productivity among Iranian nurses. Nursing & health sciences, 11, 263-270.
• [17] Brenninkmeyer, V., Van Yperen, N. W., & Buunk, B. P. (2001). Burnout and depression are not identical twins: is decline of superiority a distinguishing feature?. Personality and individual differences, 30, 873-880.
• [18] Ahola, K., Honkonen, T., Isometsä, E., Kalimo, R., Nykyri, E., Aromaa, A., & Lönnqvist, J. (2005). The relationship between job-related burn-out and depressive disorders—results from the Finnish Health 2000 Study. Journal of affective disorders, 88, 55-62.
• [19] Hakanen, J. J., & Schaufeli, W. B. (2012). Do burn-out and work engagement predict depressive symptoms and life satisfaction? A three-wave seven-year prospective study. Journal of affective disorders, 141, 415-424.
• [20] Bakker, A. B., Schaufeli, W. B., Demerouti, E., Janssen, P. P., Van Der Hulst, R., & Brouwer, J. (2000). Using equity theory to examine the difference between burn-out and depression.
• [21] Wurm, W., Vogel, K., Holl, A., Ebner, C., Bayer, D., Mörkl, S., … & Hofmann, P. (2016). Depression-burn-out overlap in physicians. PloS one, 11.